Dom Janeza Krstnika je zasebni socialnovarstveni zavod s podeljeno koncesijo za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva starejših. Njegov ustanovitelj je Zavod župnije Trnovo – Karitas.

Bivanje v Domu Janeza Krstnika je namenjeno starejšim osebam nad 65 let,
•    ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči;
•    z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami z manjšim obsegom potrebne neposredne osebne pomoči;
•    z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, kar terja stalno neposredno osebno pomoč.
Čeprav je duhovnost (molitev, prejemanje zakramentov, …) temeljni kamen doma, je Dom odprt tudi za neverujoče.

Dom lahko sprejme 65 stanovalcev. Ker Dom glede na nastanitveno zmogljivost velja za enega od najmanjših domov za starejše pri nas, je temu primerna tudi manjša pogostost sprostitve prostih mest. Večina stanovalcev Doma je krajanov mestne skupnosti Trnovo, ki po nastanitvi v Dom nimajo želje po premestitvi v druge domove. V večini primerov je prosto mesto posledica smrti stanovalca, zato čakalne dobe za sprejetje v Dom z določeno zanesljivostjo ni mogoče napovedovati. Čakalna doba je odvisna tudi od psihofizičnega ter zdravstvenega stanja bodočega stanovalca ter od bivalnega standarda, ki ga želi.

Obrazec vloge za sprejem v institucionalno varstvo je enak za vse domove v Sloveniji. Lahko ga prejmete v našem domu na recepciji, ali ga najdete na našem spletnem naslovu. Na osnovi vloge, ki jo boste posredovali na naš naslov, vas bomo razvrstili v čakalno vrsto ter vas obvestili o možnosti sprejema.

Dom Janeza Krstnika nudi bivanje v 11 enoposteljnih sobah, 24 dvoposteljnih sobah ter 3 garsonjerah. Vse sobe so klimatizirane, opremljene z lastnimi sanitarijami in tušem, s TV priključki ter radijskimi sprejemniki. Brezvrvični telefonski aparati se nahajajo v skupnih dnevnih prostorih doma v vsakem nadstropju, kjer so tudi čajne kuhinje.
Dom razpolaga z veliko pokrito teraso ter velikim vrtom.

Sobe v našem Domu so v celoti opremljene s pohištvom. Stanovalec s seboj prinese svoje osebne stvari in pripomočke za osebno nego. Če stanovalec želi lahko s seboj prinese slike, rože, TV sprejemnik, gugalnik ipd., odvisno tudi od tega, ali bo v sobi bival sam ali jo bo delil s sostanovalcem.

Dom je glede na določila Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakona o zdravstveni dejavnosti poskrbel za ustrezno zdravstveno oskrbo stanovalcev. V Dom iz Zdravstvenega doma Vič Rudnik prihaja dvakrat tedensko zdravnica splošne medicine Mojca Lenče Kastelic. S prihodom stanovalca v Dom postane domska zdravnica tudi osebna zdravnica stanovalca, v kolikor to želi. V kolikor stanovalci potrebujejo zdravniško pomoč izven ordinacijskega časa domskega zdravnika, zdravstveno negovalna služba poskrbi za prihod dežurnega zdravnika ali nujne medicinske pomoči.

Glede na potrebe stanovalcev je Dom dodatno sklenil podjemno pogodbo z zdravnico Leo Žmuc Veranič, dr. med., spec. psihiatrije, ki je prisotna v Domu enkrat mesečno.

Zdravstveno nego stanovalcev izvaja zdravstveno negovalna služba Doma, ki vključuje naslednje poklicne profile zaposlenih: diplomirano medicinsko sestro, višjo medicinsko sestro, tehnike zdravstvene nege, bolničarje – negovalce, fizioterapevtko in delovno terapevtko, strežnike. Zdravstvena nega se izvaja v skladu z navodili zdravnika, glede na specifične potrebe vsakega stanovalca skozi ves teden, vse dni v letu.

Stanovalci potrebujejo poleg osnovne zdravstvene nege in oskrbe še dodatno ponudbo za dvig kvalitete bivanja. Z razvedrilnimi, kreativnimi, gospodinjskimi ter drugimi aktivnostmi se stanovalcem krajša čas, ter se ustvarja prijetno vzdušje. Spodbuja se jih k navezovanju stikov med stanovalci in sklepanju prijateljstev. V Domu organiziramo prireditve, zabavna srečanja, piknike, izlete.

Informacije o zdravstvenem stanju stanovalcev so izključno v pristojnosti obeh zdravnic, ki v Domu skrbita za zdravstveno oskrbo stanovalcev. Informacije o zdravstveni negi stanovalcev Doma lahko prejmete pri vodji tima zdravstvene nege - pri glavni medicinski sestri.

Vsekakor. Upravičenec do storitve institucionalnega varstva starejših in njegovi zavezanci lahko pri pristojnem centru za socialno delo (kjer ima upravičenec prijavljeno stalno bivališče) vložijo zahtevo za oprostitev plačila socialno varstvene storitve, ki jo je mogoče dobiti na centru za socialno delo ali na spletišču Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Center za socialno delo bo na podlagi njihovih materialnih stanj določil višine oprostitev in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve. Več v uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG) in na spletni strani prej omenjenega ministrstva.

Do dodatka za pomoč in postrežbo so upravičeni prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb. Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upravičenec (zavarovanec), svojec ali skrbnik. Osebni zdravnik na podlagi zdravstvene dokumentacije, pregleda pacienta in mnenja specialista pripravi potrebno dokumentacijo. Priprava te dokumentacije se ureja proti plačilu.
Odločbo o upravičenosti in višini do dodatka za pomoč in postrežbo izda na podlagi prejete zdravstvene dokumentacije in osebnega pregleda upravičenca invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Mnogi se po nastopu sprememb na področju socialnovarstvenih transferjev (po uveljavitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS) pravico do dodatka za pomoč in postrežbo bojijo uveljavljati, ker domnevajo, da to podobno, kot pri uveljavljanju pravice npr. do doplačila storitve institucionalnega varstva s strani občine pomeni zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine. To ne drži. Pravna podlaga za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dodatka za pomoč in postrežbo ni potrebno vračati.

V Domu Janeza Krstnika pripravljamo vsak dan sveže pripravljeno in starostnikom primerno prehrano ter napitke. Za stanovalce, ki jim je predpisana dieta, se pripravljajo različne diete (sladkorna, želodčna itd.). Poleg vodje kuhinje, glavne medicinske sestre, strokovnega vodje doma in socialnega delavca, sodelujeta pri pripravi jedilnikov še dva predstavnika stanovalcev. Eden zastopa uporabnike običajne prehrane, drugi uporabnike dietne prehrane.

Glede na določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( Ur. l. RS, št. 69/04) so polnoletni otroci po svojih zmožnostih dolžni preživljati svoje starše. Glede na navedeno, so otroci za svoje ostarele starše dolžni plačati ali doplačati tudi oskrbo v institucionalnem varstvu. V kolikor polnoletni otroci sami ne razpolagajo z dovolj sredstvi za plačilo oskrbe staršev, bodo lahko v postopku na pristojnem Centru za socialno delo (kjer imajo starši stalno bivališče) urejali plačilo oskrbe za starše, ki bo v tem primeru poravnano iz občinskih sredstev.

Cene storitev institucionalnega varstva se določajo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št.: 36/02, 107/02, 3/049. Cene standardne oskrbe sprejme Svet zavoda, k cenam oskrbe poda ustanovitelj soglasje. Svet zavoda sprejme tudi cenik nadstandardnih storitev.

Ob sprejemu vsakega stanovalca glede na njegovo zdravstveno stanje razvrstimo v kategorijo oskrbe in sicer:

     Oskrba I – za starostnike, ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči, so pomični in sposobni vsakodnevnih opravil lastne nege. Standard oskrbe I zajema: bivanje v opremljenih in ogrevanih sobah ter čiščenje le-teh, celodnevno prehrano ter pranje osebnega in domskega perila, koriščenje vseh dnevnih oziroma skupnih prostorov;

     Oskrba II – za starostnike z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami z manjšim obsegom, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč; stanovalci pri nekaterih vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč negovalnega osebja;

     Oskrba III/A – za starostnike z najzahtevnejšimi starostnimi ali zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo stalno neposredno osebno pomoč in/ali varstvo negovalnega osebja;

     Oskrba III/B – za starostnike z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo 24 urni nadzor in varstvo ter oskrbo.

Cene oskrbe se zvišujejo glede na pomoč in nego strokovnega osebja (cena oskrbe I je najnižja, cena oskrbe III/b je najvišja) in bivalnega standarda, ki ga stanovalec uporablja. Glede na morebitne spremembe zdravstvenega stanja stanovalcev se spreminja tudi kategorija njegove oskrbe.

V skladu s 36. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 36/02, 107/02, 3/04) se cene oskrbe znižajo za strošek živil v primeru, ko so stanovalci napoteni na bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje ali so iz drugih razlogov odsotni, če so najavili svojo odsotnost najmanj 2 dni prej, če odsotnost ni bila najavljena, pa od drugega dne odsotnosti dalje.